DSO

78-letno mamo smo lani po zlomu stegnenice in diagnosticirani demenci po operaciji dobili domov. Z možem sva skrbela za njo nekaj dni, vendar nama je bilo hitro jasno, da tega ne bova zmogla. Poleg gibalne oviranosti je postala konkretno dementna. Nadzirala sva jo 24/7, težko in naporno je bilo. Stanje do poslabšale dodatne operacije, ki so sledile. Kakorkoli že, s pomočjo bolnišnice smo jo nastanili v dso, ki je cca 100 km od nas. 14 mesecev pošiljam vloge in prošnje, da bi jo dobili kam bližje, a zaman. Sodu je izbira dno novica, da jo bodo zaradi slabega počutja hospitalizirali. Ob pregledu v bolnici so ji odkrili kilo in nekaj zatrdlin. Trenutno je zaradi splošne oslabelosti ne bodo operirali, temveč verjetno poslali nazaj... Moja vprašanja: - ali zdravnik, ki je v DSO, teh ljudi redno NE pregleduje, da bi kaj takega odkrili takih? - ali ni osebje dolžno paziti in opozoriti na pretirano hiranje osebe, kljub vsem okoliščinam (starost, bolezen)? - ali res niso dolžni obveščati svojcev o spremembah, ki jih zaznajo - ali ste vedeli, da kljub temu, da xy dso napiše, da imajo vašega svojca v evidenci čakajočih, on dejansko v tej čakalni vrsti ne napreduje, če ni iz te občine?

Moj post se bere kot pritožba, pa ni tako. Sem zadovoljna, da je mama v dso, saj je samo tam varna, pod nadzorom. Po drugi strani pa niti malo nisem zadovoljna nad razmerami, ki jih imajo tam. Od znancev sem slišala še bolj grozljive zgodbe, zato samo molim, da bo za mamo vsaj vnaprej poskrbljeno. Zanimajo me vaše izkušnje, kako ste stvari premaknili, kako ste komunicirali z dso...meni zmanjkuje potrpljenja in idej, saj sem mnenja, da bi starejši, ki so celo življenje trdo delali za svojo pokojnino in lepo starost, morali obdržati vsaj dostojanstvo vredno človeškega bitja, ne pa da so samo številka. Konec koncev se vsi staramo, a sistemsko se ne premika nič...vsaj realno ne.